»Ko se v meni množijo vznemirljive misli, mi tvoje tolažbe razveseljujejo dušo.«
Psalm 94,19
To je bil eden prvih stavkov iz Svetega pisma, ki se je zasidral vame. Ne morem se pohvaliti z dobrim spominom, vendar mi je ta stavek ostal v mislih. Vliva tolažbo, zaupanje in mir. Kot oseba s precejšnjo nagnjenostjo k skrbem, dnevno potrebujem mir. Drži, da tako meni kot tudi vam določeni ljudje, stvari, narava, zagotovo prinašajo kanček miru. Denimo objem ljubljene osebe, topla beseda prijatelja, navdušenje nad naravo. Vse to poboža oko, navdihne, okrepi hvaležnost in čudenje. Pa vendar. To ne prinaša trajnega miru. Globok mir je nekaj drugega, globljega, celostnega. Trenutni mir vsekakor lahko okušamo. Vsaj občasno uživamo v mirnejših trenutkih, dnevih, ko vse teče kot po maslu. Nato pa pridejo preizkušnje. Ne glede na to, kdo ste in kje ste, zagotovo poznate nemir, tesnobo in skrbi. Bodisi zaradi odnosnih izzivov, težav z zdravjem, zaradi finančnega stresa ali česarkoli drugega. Strah nas lahko hitro, močno in žal včasih celo trajno zveže. Ulovi nas v svoje kremplje in ne izpusti. To nas prizadene in jezi. Radi bi nadzirali izid naših okoliščin, naša življenja, a resnica je, da tega ne moremo. Le Bog ima vse pod kontrolo. A tudi mi imamo odgovornost in izbiro, kako se bomo odzvali na strah.
Smo namreč na preizkušnji ali bomo strahove hranili ali pa se jim bomo zoperstavili. Strah se namreč lahko okrepi tudi glede na to, kakšne vsebine srkamo: kaj spuščamo v svoje srce in um. Res je, da je določena mera strahu varovalni in neizogibni del našega življenja, vendar pa je z njim možno tudi manipulirati in ga podpihovati. Medijske novice, vojne, zastraševanja in celo t.i. zabavni mediji strah dobro prodajajo. Zakaj? Kdor preučuje psihologijo ljudi, dobro ve, da so prestrašeni ljudje bolj vodljivi, apatični, težje razmišljajo. Lažje jih je nadzirati in jim prodati določene stvari. Vse od dodatkov za ''večno mladost'', do zdravil ali tečajev, ki obljubljajo duhovno svobodo. Strah pa bo vedno potrkal na vrata našega srca. Včasih bo to zgolj strahec, drugič pa se bomo soočili s hudo tesnobo. To je človeško. Tisto, kar je ključno, pa je, kaj s tem naredimo. Ali ste vedeli, da strah lahko predamo in začutimo mir, ki je nadnaravni mir? Kdo ali kaj nam to ponuja? Sveto pismo obljublja: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti« (2. Pismo Timoteju 1,7). Le Bogu lahko v polnosti predamo svoje skrbi. To ne pomeni, da ne bomo nikoli več imeli težav in strahov. To ni možno. Smo le ljudje in živimo v težkem, pokvarjenem svetu. Pa vendar, Jezus obljublja nekaj veličastnega: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal« (Evangelij po Janezu 16,33).
Sveto pismo opogumlja. Vabi nas, naj prenavljamo svoj um in modro izbiramo, kaj bomo s svojimi strahovi. Naš Stvarnik nas pozna do obisti. Ve, kdaj nas je strah, zakaj nas je strah in da smo nemočni. Sami ne zmoremo uspeti v boju s strahom. Vendar nas Bog nežno, a odločno nagovarja: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti« (Izaija 41,10). Sem precej tesnobna oseba z dokaj bogato domišljijo o tem, kaj vse lahko gre narobe. Menim, da se z menoj lahko marsikdo poistoveti. Sploh ženske. Moški so navadno bolj akcijski, strah pogosto potlačijo in gredo v akcijo (seveda obstajajo tudi izjeme), kar pa pogosto pomeni, da si strahu niti ne priznajo. A Bog ve, da jih je strah in tudi njih vabi, da si odpočijejo: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši« (Evangelij po Janezu 14,27).
Pred nami je odločitev. Ali bomo gledali na okoliščine ali pa navkljub strahovom in trpljenju predali svojo skrb? »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas« (1. Petrovo pismo 5,7).
Sara Rudolf